o meni
Zdravo, sem Maja!
Sem doktorica veterinarske medicine, ki se ukvarjam s tradicionalno kitajsko medicino in domačo prehrano pri živalih.
Sem velika ljubiteljica narave v vseh letnih časih, jadranja, potovanj in dobrih knjig.
Predvsem pa sem velika »pesjanarka«.
Sem Maja, doktorica veterinarske medicine, ki se ukvarjam s tradicionalno kitajsko medicino in domačo prehrano pri živalih.
Sem velika ljubiteljica narave v vseh letnih časih, jadranja, potovanj in dobrih knjig.
Predvsem pa sem velika »pesjanarka«.
Ko sem bila še majhna deklica, če me je mama hotela dobiti, da bom šla z njo na kakšen dolgočasen obisk brez upiranja, je bilo vse, kar je morala narediti to, da je rekla, da imajo pri hiši psa.😊
Tudi muca, krava ali hrček je bilo čisto ok. ❤️ Že to, da sem jih videla, je bilo dovolj, da je bil moj dan izpolnjen.
Ko se nam je pri mojih devetih letih pridružila čisto moja prva psička kokeršpanjelka Dina, se je začela tudi moja kinološka pot, kjer sem se kasneje preskusila v različnih kinoloških disciplinah – od agilitija do poslušnosti, dela z nosom in razstavljanja.
Veliko kasneje, ko so v moje življenje vstopili rodezijski grebenarji, ki so ob meni še sedaj, sem postala ustanovna predsednica kluba za to pasmo in tudi sodniška pripravnica, a sem se kasneje odločila, da je vseeno to področje preveč specifično zame in da imam raje celoten pasji svet v vseh verzijah in oblikah.
Dan brez dotika pasjega smrčka je zame... prazen.
Njen zadnji dih je bil v mojem naročju in takrat sem se odločila, da bom veterinarka.
Dina ni botrovala samo moji kinološki poti, ampak tudi poklicni.
Na prekrasen majski dan smo se ustavili na počivališču ob cesti. Nesrečen splet okoliščin…pripeljal je avto na sicer ne zelo prometni cesti…in top, prazen zvok, ki ga ne bom nikoli pozabila.
Takrat sem verjela, da če bi bil v bližini veterinar, bi jo lahko rešili.
Danes z vsem znanjem vem, da so bile poškodbe ob trku po vsej verjetnosti prehude, saj je poginila v mojem naročju ob robu ceste.
Sem pa svojo obljubo držala in vpisala Veterinarsko fakulteto v Ljubljani, kjer sem 2002 tudi diplomirala.
Če rešiš enega psa, ne boš spremenil sveta. Boš pa spremenil svet za tega enega psa.
V mlajših letih sem rada združila potovanja po svetu z opazovanjem obnašanja domorodnih psov.
Nekaj zapisov sem tudi spravila v časopisne članke.
Hkrati sem se začela vedno bolj opažati, da so tudi v moji neposredni bližini psi pogosto slabo razumljeni, manjkalo je poznavanja specifik pasje komunikacije in kako se povezati v dober odnos s svojim psom.
Tako sem se odločila za enoletni študij psihologije, diagnostike in terapije vedenjskih težav psov v Španiji in leta 2007 ustanovila eno od prvih svetovalnic za vedenje psov v Sloveniji – Vesele tačke.
Vesele tačke so prinesle veselje in povezanost s svojim psom kar lepemu številu skrbnikov, dokler jih nisem leta 2011 zaprla, ko sem si ustvarila družino.
Akupunktura in tradicionalna kitajska medicina...mi je bila položena že pravzaprav v zibelko.
Z akupunkturnimi iglicami sem se srečala že zelo zgodaj, saj sem pogosto spremljala svojo mamo pri terapijah, ki jih je kot zdravnik fiziater in akupunkturist izvajala pri rehabilitaciji pacientov.
Spremljala sem jo tudi na akupunkturnih kongresih in seminarjih po svetu od Mehike do Pekinga.
Ko je enkrat dozorela želja, da se tudi sama kot veterinarka podam v te vode, sem izbrala triletni program specializacije veterinarske akupunkture v Torinu, pri italijanskem združenju za veterinarsko akupunkturo SIAV.
Študij sem zaključila z zagovorom diplome iz Akupunkture pri vedenjskih težavah psov.
V Sloveniji veterinarski akupunkturisti svojega združenja še nimamo, sem pa kot edina veterinarka članica Slovenskega združenja za akupunkturo pri Zdravniški zbornici Slovenije.
Domača prehrana je rešila mojo Aveno. Danes z načrtovanjem prehrane pomagam tudi drugim kužkom in mucam.
Ko sem zaključevala študij akupunkture, se je kot hišica iz kart naenkrat začelo sesuvati zdravje moje Avene.
Vse pogosteje je začela bruhati in neko nedeljo je končala na infuziji. Seveda smo vključili v okrevanje tudi akupunkturo, ampak grozilo ji je doživljenjsko dajanje zdravil za pomirjanje želodčne kisline.
Ker nisem pristaš dolgotrajnih terapij z zdravili zaradi stranskih učinkov in ker ne odpravljajo vzroka, pač pa le blažijo simptome, sem se odločila, da bom za njeno prehrano poskrbela sama.
Začeli sva s kuhano in nadaljevali s kombinacijo surove in kuhane in Aveni gre odlično brez zdravil, ima čudovito dlako in se za svoja leta super drži.
Te zanima več?
Ker pa je pomembno, da se domače prehrane lotimo opremljeni z znanjem, sem se najprej izpopolnila pri belgijski šoli za akupunkturo (BEVAS) v energetiki živil in terapiji s prehrano po tradicionalni kitajski medicini.
Kasneje pa še v nutricionistiki z upoštevanjem celostnega psiho-nevro-endokrinološkega-imunološkega pristopa, pri italijanski šoli Scuola di nutrizione clinica sistemica veterinaria.
Svoje znanje naprej izpopolnjujem na kongresih in seminarjih, kjer občasno sodelujem tudi kot predavateljica.
Živalim in njihovim skrbnikom danes pomagam preko individualnih terapij in posvetov, občasno pa organiziram tudi spletne tečaje in delavnice, kjer se osredotočamo in naučimo to, kaj lahko že sami doma storimo za ohranjanje zdravja naših ljubljenčkov.
