Ko razmišljam, kaj bi dala na prvo mesto kot obvezno opremo za na poletne počitnice ob morju, je zame gotovo znanje o zaščiti pred boleznimi, ki se tam pojavljajo. Ena od teh je lišmanioza, ki pa je žal še premalo poznana med skrbniki psov. V tem prispevku lahko prebereš 5 zanimivih dejstev o tej mediteranski bolezni, ki se zaradi vedno številčnejših potovanj in klimatskih sprememb vedno bolj širi tudi v naše kraje in kmalu ji ne bomo več mogli reči samo »mediteranska«….morda pa smo celo že tam, saj vsako leto odkrijejo nove okužbe pri psih, ki nikoli niso potovali v endemična področja.
BOLEZNI NE PRENAŠAJO KOMARJI
Povzročitelj bolezni lišmanija oz. Leishmania infantum, spada med protozoje. Za svoj razvojni krog nujno potrebuje vmesnega gostitelja, ki pa ni komar, ampak gre za t.i. flebotome oziroma peščene muhe. Ti insekti so sicer podobni komarjem, vendar so približno pol manjši (okoli 3,5 mm merijo v dolžino) in zato lahko pridejo tudi skozi klasične komarnike, če ti niso dovolj gosti. Za razliko od komarjev so neslišni in njihov pik ne boli. Dobra novica pa je, da se za oboje lahko uporabi enak repelent.
PEŠČENE MUHE…OK. POTEM SE JE TREBA IZOGIBATI PESKU IN PLAŽI?
Ko sem prvič slišala za peščene muhe, je bila moja prva asociacija plaža. A peščene muhe se ne imenujejo tako zato, ker bi se zadrževale ali razmnoževale v pesku. Imenujejo se tako zaradi svoje peščeno prozorne barve, zanje pa so značilna tudi »odlakana« krilca.
Za razliko od komarjev, ki jih lahko relativno dobro kontroliramo, če skrbimo, da nimamo stoječe vode (podstavki pri lončnicah, zbiralniki vode ipd) ali nanesemo na vodne površine oljnat sloj, ki preprečuje ličinkam komarjev dihanje, pri flebotomih te možnosti nimamo. Flebotomi namreč za svoj razvojni krog ne potrebujejo vode, pač pa le organski material, ki se najde praktično povsod – tako se nahajajo v vlažnih in senčnih zidkih, špranjah, kompostnikih, najboljše gojišče za ličinke, ki ga uporabljajo tudi pri raziskovanju tega insekta v laboratorijih, pa so kunčji kakci!
ZA LIŠMANIOZO LAHKO ZBOLIMO TUDI LJUDJE IN DRUGE ŽIVALI …
Lišmanioza je zoonoza. Pri ljudeh se pojavlja kot kožna oblika, največ primerov pa je zabeleženih na področju vzhodnega Mediterana, Bližnjega Vzhoda, centralne Azije in severne Afrike, pa tudi v obeh Amerikah, Avstralija pa naj bi bila za zdaj še prosta okužb.
Pri ljudeh se nekaj tednov do mesecev po piku lahko razvije na tem mestu razjeda, ki se potem čez nekaj pozdravi sama od sebe. V zadnjem času vse bolj ugotavljajo, da so poleg psov vmesni gostitelji tudi številni divji in domači sesalci, tudi recimo mačke in predvsem kunci ter zajci.
OKUŽBA SE NE PRENAŠA S PSA NA PSA ALI NA ČLOVEKA, RAZEN…
..ko so prisotni tudi vmesni gostitelji – za okužbo je nujen pik okužene peščene muhe, zato je zaščita pred piki ključnega pomena. To je eden od razlogov, da moramo vedno zaščititi z repelenti tudi okuženega psa, saj s tem preprečimo, da bi se okužile nove peščene muhe. Tako prekinemo razvojni krog lišmanije in okužba se ne širi naprej.
Drug pomemben razlog, zakaj moramo zaščititi tudi okuženega psa je, da ne pride v stik z novo “pošiljko” lišmanij pri nadaljnjih pikih. Večja količina parazitov = večja možnost, da se pojavijo simptomi bolezni, tudi če jih pri prvem piku še ni bilo!
LIŠMANIOZA JE LAHKO SMRTNA BOLEZEN…
…vendar nekateri psi pa z njo živijo več let povsem brez simptomov. Kako je to mogoče?
Včasih so pse s simptomi lišmanioze evtanazirali. Kasneje so ugotovili, da ta ukrep ne pripomore k omejevanju širjenja bolezni, pač pa da je pomembno, kako se na parazita odzove imunski sistem psa.
Ta se lahko odzove tako, da stvarja protitelesa, ki nato oblikujejo imunske komplekse s prostimi antigeni parazita in ti kompleksi se nalagajo po telesu ter povzročajo organske okvare, še posebej na ledvicah. Lahko pa kuža reagira s celičnim imunskim odgovorom in parazita uspešno zajezi ter z njim sobiva brez težav vse življenje. To je odvisno od genetske in tudi pasemske nagnjenosti, pa tudi od trenutnega fiziološkega in zdravstvenega stanja psa.
ZA KONEC, KI JE PRAVZAPRAV ŠELE ZAČETEK!
Lišmanioze torej ne moremo izkoreniniti iz okolja, zato je pomembno, da se dobro podučimo o tem, kako kužka pred okužbo zaščitimo.
Če te zanima, katere pasme so bolj občutljive in katere manj, kako delujejo različne vrste zaščitnih sredstev in v katerih situacijah uporabimo ene, v katerih druge, potem bo predavanje o lišmaniozi, ki sem ga pripravila, naravnost zate! Izveš pa tudi, kako preventivno in celostno, pa tudi v primeru morebitnega pozitivnega titra poskrbimo za naravno podporo imunskemu sistemu in s tem preprečujemo razvoj bolezenskih znakov. Tečaj vključuje tudi predavanje o srčni glisti, ki je še ena počitniška nadloga, ki jo je dobro poznati. – klikni na: tečaj brezskrbno na morje!
Viri:
1. E. Ferroglio – Leishmania, tra cambiamenti climatici e ospiti selvatici, Webinar, 2024
2. www.esccap.it
3. https://www.researchgate.net/figure/Feeding-female-sand-fly-Phlebotomus-papatasi-with-4. characteristic-hairy-body-and_fig2_305221657
4. https://en.wikipedia.org/wiki/Phlebotomus_papatasi